»Motiš se, absolutno se motiš, gre za to, da se je tvoje pisanje spremenilo, spremenilo se je, ker si bila drugje, tvoje dojemanje poezije se je spremenilo in to moraš upoštevati, zato moraš dovoliti, da se to pokaže v tvojem pisanju in da naredi svoje.«

»Prepoznati tišino, zamolčano rano /…/ Čas je zrel: živeti, živeti!«

»Če se ne motim, se samo enkrat pojavi beseda nežnost, in še to zato, da bi poudarili njeno odsotnost.«

»Pri dramskem pisanju me vedno zanima eksperimentiranje z različnimi formati, na kakšne vse načine je lahko besedilo podano in kakšno vlogo pri tem igra gledalec.«

»Mislim, da je pisanje besedil pesmi zelo dobra vaja za scenaristiko.«

»Ampak sanjaš počasi, ker slišiš pesem.«

»Muči me, kako naj to prelijem v pesmi.«

»Ko gre (pesem) skozi devet filtrov, ko je izčiščeno, takrat napišeš to. Ko je pesem narejena, jo zapišeš. Počakaš, da odzveni v tebi, takrat jo zabeležiš.«

»Gledališče je panj strasti, smeha in spopadov, sabljanja glasov in ščebetanja src.«